Predpraznični spomini

Ja, dragi moji in drage moje, spet je leto naokoli in ko se bližajo prazniki, vedno postanem malo mehek oziroma čustva me prevzamejo, to se malo bolje sliši. Ja, vem kaj boste rekli, taka gora, pa tak punček. Ne, tudi sam zelo rad pobrskam po arhivu, si velikokrat ogledam stare posnetke, predvsem pa rad izluščim tisto, kjer sem se imel fajn in tam nastanejo ter ostanejo nepozabni trenutki. Čas res teče tako hitro, da komaj po ogledu fotografij opazim ta gromozanski preskok ali po domače, "mater večina je šla mimo mene". Bolj ko se staraš, bolj ti postaja jasno, da se za določene težave in ljudi ne splača sekirat, še manj trudit, ker se trudiš in trudiš, na koncu se pa sam počutiš kot bedak. In tisto najbolj pomembno, ko te karkoli doleti, ti na koncu ostanejo samo pravi prijatelji in pa vedno in SAMO DRUŽINA. Za njih sem AS, pa ne glede na to, kaj naredim, sem slabe ali dobre volje, sem doma ali v službi. Zato še enkrat hvala vsem, ki ste mi v letu 2018 stali ob strani in upam, da mi boste še naprej. Posebej se zahvaljujem ženi Mateji, sinu, Domnu in hčerki Maši, seveda tukaj ne pozabim na atija in mami, pa seveda Nataša, Renato, Maja, Anže, pa tast Miro in tašča Vera, Urša, Roman, Zlatka, Pavel, Tona, Ivanka in na koncu še posebni družini, s katero smo spletli posebne vezi in pravo prijateljstvo, naj tako ostane še dolgo, hvala Igor, Mojca, Aljaž in Ema Soklič, vsi ste carji za mene in za vedno zapisani v mojem srcu.