Nekje, nekoč

 Bil je človek z veliko začetnico. Človek, ki ni nikoli gojil zamere, nikoli nikomur želel kaj slabega, bil vedno odprtega srca, nasmejan in pripravljen pomagat vsakomur, ki je bil tega potreben. Nikoli ne bom pozabil najinih trenutkov, ki so se vedno spremenili iz pol urnega načrtovanega obiska v nekaj urno debato, smeh in žlahtno kapljico. Da o skupnih dopustih sploh ne govorim. Skoraj 10 let smo skupaj hodili na dopust, to so bili trenutki, ki jih nikoli ne bom pozabil, prav tako je bil termin dopusta zame, kot služenje vojaškega roka, saj sem brojil sitno do našega odhoda na dopust. Tam pa sproščenost, smeh in seveda kot vedno, vse skupaj je prehitro minilo. Prav tako je prehitro minilo bitje tvojega srca, pa vendar, v mojem srcu je tvoje ime zapisano z veliki črkami in praznina, še dolgo ne bo zapolnjena. Ob odhodu iz tvoje hiše Igor, se nikakor nisva mogla posloviti, še zunaj sva ropotala in se smejala, še ko sem bil v avtu, sem vedno spustil šipo in mogla sva se še zadnjič nasmejat. Pogrešam te, rad te imam in do naslednjega snidenja, pazi na nas tam zgoraj.