Zg. Veterno danes
Kot mulc sem najraje ostal pri stari mami in atu na Veternu. V mojih cajtih, se je večkrat zgodilo, da te ni ravno vsake 5 minut oziroma kadar si se spomnil, nekdo nekam zapeljal. Danes je seveda, ne samo kar se prevoza tiče, zgodba povsem drugačna. No pa da ne zaidem iz smeri, večkrat kot z avtom, sem šel peš. Seveda se mi je na Veternu zdelo tako fajn, da sem bil lahko še bolj zmatran, pa sem se na 45 minut dolgi pohod iz Tržiča, podal povsem brez težav in zadržkov. Res je, da se že dolgo nisem več podal po tej poti in zato sem danes izkoristil lep sončen dan in s seboj odpeljal še Domna. Pot je še vedno tam, kot včasih, drevje je že precej zraslo, saj je bil včasih na poti bistveno boljši razgled, kot pa danes. Razgled je konec koncev isti, samo drevje ti onemogoča pogled na njega. So se mi pa med hojo povrnili prenekateri spomini na otroštvo, nekaj sem jih celo delil s svojim sinom in ko potegneš črto, pa le spoznaš, da nisi več tako mlad. Skratka glava je sproščena in misli čist...