Oddih

Po dolgih letih sva zopet našla čas in se odločila, da odideva na kratek dopust in to povsem sama. Otroka sta že velika, pa kljub temu, te malo peče vest, saj veste, stalno skupaj, na vse dopuste skupaj, no sedaj se pa nama celo dogaja, da sta precej vesela, ko kam odideva in občutek imam, da si tega želita vedno bolj pogosto. Ja, saj vem, otroka odraščata in tako kot midva, imata tudi onadva rada svoj čas zase. No tokrat sva to uredila v obojestransko korist, midva sva jo pobrisala v Prekmurje, otroka pa sta imela svoje vesele urice doma. Kaj naj rečem, oddih uspel, mirne vesti lahko rečem, da sem se vrnil sigurno 2 kg (milo rečeno) težji, na vago sploh ne upam stopit. Tam sva izkoristila priložnost in obiskala tudi Matejino žlahto in lahko vam iskreno povem, to je res nekaj posebnega. Ti ljudje živijo in razmišljajo povsem drugače kot jest. So sproščeni, veseli, komaj čakajo, da kdo pride in kar me je še najbolj presenetilo, te takoj vzamejo za svojega. Kljub temu, da sem poznal v tisti druščini 3-4 od 30, pa sem pomoje še mal premalo rekel, sem bil deležen pristnega družinskega objema, ki ti ga da res samo človek pristnega in dobrega srca. Kar pa je najtežje, tudi uiti ne moreš, in seveda zgodila se je klasična moja prigoda, prvi prišel in zadnji odšel. Skratka imela sva se super, obiskala nekaj krajev, hrana fantastična, ljudje odprti in prijazni, midva pa spet nazaj doma.