Končno zunaj

Žal je dan današnji tempo življenja povsem preveč krut. Večino svojega časa namenimo službi, otrokom, prijateljem, sosedom in prekleto malo oziroma povsem premalo, sami zase. Seveda se najdejo ljudje, ki imajo to mojo opisano prioritetno lestvico razdeljeno povsem drugače, ampak prepričan sem, da nas je večina tam v drugem stavku. Zase lahko rečem, da povsem in k sreči me moja žena in otroka spomnijo, da sem celo preveč na prvi točki prioritete, SLUŽBA. Ja kaj češ, sem pač človek, ki želi v službi dati kar največ od sebe in to je velikokrat precej več kot 100%. No, je pa tudi res, da sem ter tja pa vzamem dopust in poskušam biti na dopustu tudi 100%, kar mi velikokrat ne uspe, glava le dela svoje, ampak se trudim. Tokrat sva z Matejo naredila krajši obisk Kranjske Gore in se v prijetno sneženem vremenu sprehodila okoli jezera Jasna. Fajn je blo, predvsem noro mirno in sproščujoče, ko pa sva prišla do smučišča, tam je zgodba povsem drugačna. Kranjska Gora je res noro obiskana, na smučišču, pa kot na mravljišču. Pošteno sva se morala potruditi, da sva našla prosti lokal in to za dva. Ja, turizem živi in tudi krize ni.